Obstaja veliko vrst plastičnih vrečk, kot so polietilen, ki se imenuje tudi PE, polietilen visoke gostote (HDPE), polietilen nizke stopnje (LDPE), ki je pogosto uporabljen material za plastične vrečke. Če tem običajnim plastičnim vrečkam ne dodamo razgradnikov, traja več sto let, da se razgradijo, kar prinaša nepredstavljivo onesnaženje zemeljskih organizmov in okolja.
Obstaja tudi nekaj nepopolno razgrajenih vrečk, kot so fotorazgradnja, oksidativna razgradnja, razgradnja kamen-plastika ipd., kjer so polietilenu dodana razgrajevala ali kalcijev karbonat. Človeško telo je še slabše.
Obstaja tudi nekaj ponarejenih vrečk iz škroba, ki stanejo malo več kot navadne plastike, a jim pravijo tudi »razgradljive«. Skratka, ne glede na to, kaj proizvajalec doda PE, je to še vedno polietilen. Seveda kot potrošnik morda ne boste mogli videti vsega.
Zelo enostavna primerjalna metoda je cena na enoto. Cena nerazgradljivih razgradljivih vrečk za smeti je le malo višja od navadnih. Cena pravih biorazgradljivih vrečk za smeti je dvakrat ali trikrat višja od navadnih. Če naletite na "razgradljivo vrečko" z zelo nizko ceno na enoto, ne mislite, da je poceni za nakup, verjetno je to vrečka, ki ni popolnoma razgrajena.
Pomislite, če se lahko vrečke s tako nizko ceno na enoto razgradijo, zakaj znanstveniki še vedno preučujejo tiste dražje popolnoma biorazgradljive plastične vrečke? Vrečke za smeti predstavljajo velik del plastične embalaže, ta običajni plastični odpadek in tako imenovane »razgradljive« vrečke za smeti pa dejansko niso razgradljive.
V okviru odredbe o omejitvi uporabe plastike veliko podjetij uporablja besedo "razgradljivo" za prodajo velikega števila poceni nerazgradljivih plastičnih vrečk pod oznako "varstvo okolja" in "razgradljivo"; potrošniki pa tudi ne razumejo, preprosto Menijo, da je tako imenovana »razgradljiva« »popolna razgradnja«, tako da lahko ta »mikroplastika« spet postane smeti, ki škodujejo živalim in ljudem.
Da bi jo popularizirali, lahko razgradljivo plastiko razdelimo na petrokemično razgradljivo plastiko in biološko razgradljivo plastiko glede na vir surovin.
Glede na pot razgradnje jo lahko razdelimo na fotorazgradnjo, termooksidativno razgradnjo in biorazgradnjo.
Fotorazgradljiva plastika: potrebni so svetlobni pogoji. V večini primerov se fotorazgradljiva plastika zaradi obstoječih razmer ne more v celoti razgraditi niti v sistemu odvoza smeti niti v naravnem okolju.
Termooksidativna plastika: plastika, ki se razgradi pod delovanjem toplote ali oksidacije v določenem časovnem obdobju, kar povzroči spremembe v kemični strukturi materiala. Zaradi obstoječih razmer se v večini primerov težko popolnoma razgradi.
Biorazgradljiva plastika: biorazgradljiva plastika rastlinskega izvora, kot so škrobne slamice, ali surovine, kot je PLA + PBAT, se lahko kompostira z odpadnimi plini, kot so kuhinjski odpadki, in se lahko razgradi v vodo in ogljikov dioksid. Plastika na biološki osnovi lahko tudi zmanjša emisije ogljikovega dioksida. V primerjavi z običajno plastiko lahko bioplastika zmanjša porabo naftnih virov za 30 % do 50 %.
Razumete razliko med razgradljivimi in popolnoma razgradljivimi, ali ste pripravljeni porabiti denar za popolnoma razgradljive vrečke za smeti?
Zase, za naše zanamce, za bitja na zemlji in za boljše življenjsko okolje moramo imeti dolgoročno vizijo.
Čas objave: 14. februarja 2022