Kot tiskarski material ima plastični film za vrečke za embalažo s hrano razmeroma kratko zgodovino. Ima prednosti lahkotnosti, prosojnosti, odpornosti na vlago, odpornosti na kisik, zrakotesnosti, žilavosti in zložljivega odpornosti, gladke površine in zaščite blaga ter lahko reproducira obliko izdelka. in barva. Z razvojem petrokemične industrije je vse več sort plastičnih filmov. Pogosto uporabljeni plastični filmi so polietilen (PE), poliestrski aluminizirani film (VMPET), poliestrski film (PET), polipropilen (PP), najlon itd.
Lastnosti različnih plastičnih filmov so različne, težava tiskanja je tudi različna, uporabe kot embalažni materiali pa so tudi različne.
Polietilenski film je brezbarven, brez okusa, brez vonja, prosojnega netoksičnega toplotnega izolacijskega materiala, ki se pogosto uporablja pri izdelavi vrečk. Je inertni material, zato ga je težje tiskati in ga je treba obdelati, da se bolje tiska.
Aluminizirani film ima tako značilnosti plastičnega filma kot značilnosti kovine. Površina filma je prevlečena z aluminijem, da se zaščiti pred svetlobo in UV sevanjem, ki ne samo podaljša rok uporabe vsebine, ampak tudi poveča svetlost filma. Do neke mere nadomešča aluminijasto folijo in ima prednosti nizkih stroškov, dobrega videza in dobre pregradne lastnosti. Aluminizirani filmi se pogosto uporabljajo v kompozitni embalaži. Uporablja se predvsem pri embalaži suhe in puhaste hrane, kot so piškoti, in zunanja embalaža nekaterih zdravil in kozmetike.
Poliesterski film je brezbarven in prozoren, proti vlagi, zračno teten, mehka, visoko trdna, odporna proti kislini, alkaliji, olju in topilu in se ne boji visoke in nizke temperature. Po zdravljenju z EDM ima dobro površinsko hitrost do črnila. Za embalažo in sestavljene materiale.
Polipropilenski film ima sijaj in prosojnost, toplotno odpornost, odpornost na kislino in alkalije, odpornost na topila, odpornost na abrazijo, odpornost na solzo in dobro prepustnost plina. Ni ga mogoče zatesniti toplote pod 160 ° C.
Najlonski film je močnejši od polietilenskega filma, brez vonja, netoksičnega in neprepustnega do bakterij, olj, estrov, vrele vode in večine topil. Običajno se uporablja za tovorno, abrazijsko odporno embalažo in embalažo za reortiranje (ponovno ogrevanje hrane) in omogoča tiskanje brez površinske obdelave.
Načini tiskanja za plastične filme vključujejo fleksibilno tiskanje, gravo tiskanja in tiskanje na zaslonu. Tiskarska črnila zahtevajo visoko viskoznost in močno oprijem, zato se molekule črnila močno oprimejo na suho plastično površino in jih zlahka ločijo od kisika v zraku, da se posuši. Na splošno je črnilo za plastični film za gravo tiskanja sestavljeno iz sintetične smole, kot sta primarni amin in organsko topilo, ki vsebuje alkohol in pigment kot glavne sestavne dele, in hlapno suho črnilo nastane z zadostno pranje in disperzijo, da tvori koloidno tekočino z dobro tekočino. Ima značilnosti dobrih zmogljivosti tiskanja, močne oprijema, svetle barve in hitrega sušenja. Primerno za tiskanje s konkavnim tiskanim kolesom.
Upam, da vam lahko ta članek pomaga in vam omogoči, da izveste več o embalaži.
Čas objave: junij-16-2022