Plastična folija za vrečke za pakiranje živil ima kot tiskarski material relativno kratko zgodovino. Ima prednosti lahkotnosti, prosojnosti, odpornosti na vlago, odpornosti na kisik, zrakotesnosti, žilavosti in odpornosti proti prepogibanju, gladke površine in zaščite blaga ter lahko reproducira obliko in barvo izdelka. Z razvojem petrokemične industrije se pojavlja vedno več vrst plastičnih folij. Najpogosteje uporabljene plastične folije so polietilen (PE), poliestrska aluminizirana folija (VMPET), poliestrska folija (PET), polipropilen (PP), najlon itd.
Lastnosti različnih plastičnih folij so različne, težavnost tiskanja je prav tako različna, različna pa je tudi njihova uporaba kot embalažni material.
Polietilenska folija je brezbarven, brez okusa in vonja, prosojen in nestrupen toplotnoizolacijski material, ki se pogosto uporablja pri izdelavi vrečk. Je inerten material, zato ga je težje tiskati in ga je treba za boljše tiskanje obdelati.
Aluminizirana folija ima tako lastnosti plastične folije kot lastnosti kovine. Površina folije je prevlečena z aluminijem za zaščito pred svetlobo in UV-sevanjem, kar ne le podaljša rok uporabnosti vsebine, temveč tudi poveča svetlost folije. Do neke mere nadomešča aluminijasto folijo in ima prednosti nizkih stroškov, dobrega videza in dobrih pregradnih lastnosti. Aluminizirana folija se pogosto uporablja v kompozitni embalaži. Uporablja se predvsem za pakiranje suhih in napihnjenih živil, kot so piškoti, ter za zunanjo embalažo nekaterih zdravil in kozmetike.
Poliestrska folija je brezbarvna in prozorna, odporna na vlago, zrakotesna, mehka, visoke trdnosti, odporna na kisline, alkalije, olja in topila ter se ne boji visokih in nizkih temperatur. Po obdelavi z EDM ima dobro površinsko obstojnost na črnilo. Za embalažo in kompozitne materiale.
Polipropilenska folija ima sijaj in prosojnost, je odporna na vročino, kisline in alkalije, topila, obrabo, trganje in dobro prepustnost plinov. Ne more se toplotno variti pod 160 °C.
Najlonska folija je močnejša od polietilenske folije, brez vonja, nestrupena in neprepustna za bakterije, olja, estre, vrelo vodo in večino topil. Na splošno se uporablja za nosilno, proti obrabi odporno embalažo in embalažo za retorte (ponovno segrevanje hrane) ter omogoča tiskanje brez površinske obdelave.
Metode tiskanja na plastične folije vključujejo fleksografski tisk, globoki tisk in sitotisk. Tiskarske barve zahtevajo visoko viskoznost in močno oprijemljivost, zato se molekule črnila tesno oprimejo suhe plastične površine in se med sušenjem zlahka ločijo od kisika v zraku. Na splošno je črnilo za plastično folijo za globoki tisk sestavljeno iz sintetične smole, kot je primarni amin, in organskega topila, ki vsebuje alkohol in pigment kot glavni sestavini. Hlapno suho črnilo se tvori z zadostnim mletjem in disperzijo, ki tvori koloidno tekočino z dobro tekočnostjo. Ima značilnosti dobrega tiskanja, močnega oprijema, svetle barve in hitrega sušenja. Primerno za tiskanje z vbočenim tiskarskim kolesom.
Upam, da vam bo ta članek v pomoč in vam omogočil, da izveste več o embalaži.
Čas objave: 16. junij 2022